• image01

    ŠPORTNA DIAGNOSTIKA

  • image02

Meritev pritiska na sedežu

Nakup sedeža kolesarjem pogosto predstavlja veliko breme, saj niso prepričani, če bo kupljen sedež ustrezal. S tehnologijo GebioMized lahko objektivno izmerimo razporeditev pritiska na različnih sedežih in svetujemo kateri sedež je najbolj primeren. Hkrati držimo široko zalogo različnih sedežev različnih proizvajalcev. S pomočjo simulacije klanca lahko preverimo kako se razporeditev spremeni, ko kolesar vozi v klanec različnih naklonov. Meritev pritiska na sedežu je odlična rešitev za vse, ki imajo težave z neudobjem na sedežu.

              • Svetujemo pri izbiri sedeža (več testnih sedežev)
              • Testiranje različnih podlog v hlačah
              • Prilagoditev položaja za razbremenitev bolečih predelov




Celostna biomehanska obravnava

Kljub temu, da je kolesarjenje ritmično gibanje, se v praksi pogosto srečujemo s kolesarji, pri katerih s spreminjanjem položaja sedeža, krmila in ploščic na čevljih, zgolj delno izboljšamo biomehaniko gibanja, ker je kolesar nesimetričen bodisi v mišični jakosti in/ali gibljivosti bodisi kateri drugi temeljni gibalni sposobnosti. Posledično je drža pogosto zamaknjena v stran, česar se v določenih primerih ne da prilagajati z nastavitvami kolesa. 

Za optimalen izkoristek, bi kolesar moral biti popolnoma simetričen in celostno razvit. Biomehanske obravnave, v okviru katerih se opravi celovito analizo kolesarjevih gibalnih sposobnosti (moč, gibljivost, stabilnost, idr.), so tako postale stalnica v profesionalnem kolesarstvu, da se zagotovi optimalne pogoje za kolesarjev nastop. 







Sile na pedalih

Vrednotenje dinamike (t.j. sil in navorov skozi čas) na pedalih je še vedno redkost, ki jo izvajajo zgolj najbolj napredni biomehanski inštituti na svetu. Ta pristop omogoča celosten vpogled v tehniko kolesarjenja in objektivno ovrednotenje koliko učinkovite in koliko neučinkovite sile kolesar proizvaja na pedala. Hkrati se razbere tudi smer vektorja sile, kar je lahko uporabno pri interpretaciji tehnike poganjanja pedal. Vendar v primeru odkrite nesimetričnosti med levo in desno stranjo, ta metodologija ne omogoča opredelitve vzroka za nastanek nesimetričnosti. Slednja je lahko posledica razlik v mišični jakosti sprednjih ali zadnjih mišic stegna, mišic okoli gležnja, ali zgolj zaradi razlik v gibljivosti/mobilnosti sklepov spodnjih udov, predvsem kolka. Zato je potrebna podrobnejša analiza vseh glavnih mišičnih skupin in sklepov, da se ugotovi vzroke za nesimetričnost in se jih potem ustrezno odpravi s primerno intervencijo (npr. specifična dopolnilna vadba). 

Vpliv nesimetričnosti v dinamiki poganjanja pedal je bil večkrat predmet znanstvenih raziskav. Kljub cikličnemu gibanju, ki se pojavlja med kolesarjenjem, so mnogi raziskovalci poročali o zmanjšani mehanski učinkovitosti in povečani porabi energije pri kolesarjih z večjo nesimetričnostjo. Zanimiva pa je ugotovitev, da nekateri kolesarji izboljšajo simetričnost pri višjih obremenitvah v primerjavi z nizko intenzivnim kolesarjenjem. Čeprav bi z vidika tekmovalnega kolesarstva, kjer se v povprečju dosegajo višje intenzivnosti, to predstavljalo manjšo omejitev, je potrebno upoštevati tudi vse treninge/vožnje, kjer so intenzivnosti nižje in se nesimetričnost poganjanja pedal lahko še dodatno potencira in se kasneje odraža tudi pri višjih intenzivnostih. 

Mišična jakost

Med kolesarjenjem so glavne mišične skupine razdeljene po funkciji. Tako jih delimo na iztegovalke kolen, upogibalke kolen, iztegovalke kolka, upogibalke kolka, iztegovalke gležnja in upogibalke gležnja. Do nesimetričnosti apliciranja sil na pedala lahko pride bodisi zaradi večje nesimetričnost v mišični jakosti med levo in desno stranjo, bodisi zaradi več manjših nesimetričnosti v mišičnih jakosti več mišičnih skupin, ki sodelujejo v gibalni verigi spodnjega uda. V našem laboratoriju v sklopu celostne biomehanske obravnave kolesarja izmerimo statične navore, ki odražajo mišično jakost vseh omenjenih mišičnih skupin. Primerjava med levo in desno stranjo omogoča izračunavanje indeksa simetričnosti. Za praktično pomembno nesimetričnost se smatrajo razlike med levo in desno stranjo, ki so večje od 5-8%. 

V primerih večje nesimetričnosti v mišični jakosti se svetuje izvajanje specifične dopolnilne vadbe, ki dodatno krepi manj razvito stran. V primerih manjših nesimetričnosti (med 5 in 10%) pa običajno zadošča že zgolj enostransko izvajanje že obstoječih krepilnih vaj, katere so priporočene tudi z vidika preventive pred poškodbami. 

Gibljivost in mobilnost

Gibljivost je izredno pomembna v procesu športne priprave za izboljšanje športnega dosežka in preprečevanje preobremenitvenih poškodb. Kljub temu, da se na kolesu redko dosega amplitude gibanja, katerih omejitveni dejavnik bi bila zavrta gibljivost, je slednja pomembna z vidika udobja. V praksi pogosto slišimo, da je pomembna gibljivost zadnjih stegenskih mišic, ker je kolesar nagnjen naprej in izteguje noge, vendar podrobnejša analiza razkrije, da so obsegi gibov (trupa in noge) relativno majhni, zaradi česar zavrta gibljivost zadnje lože s tega vidika ne igra pomembnejše vloge. Zakaj je torej gibljivost pomembna? Človeško telo je sposobno določene omejitve kompenzirati. Primer je gibljivost zadnje stegenske mišice. Če je le-ta zavrta, bo rotacija medenice nazaj kompenzirala takšen primanjkljaj in omogočila bolj ali manj normalno gibanje. Tovrstni prilagoditveni mehanizmi za sabo potegnejo še več prilagoditev, npr. v pravkar predstavljenem primeru, je to upogib hrbtenice in neenakomerna obremenitev med-vretenčnih ploščic, kar ima lahko za posledico bolečino v spodnjem delu hrbta. Ravno zaradi tega mehanizma kolesarji pogosteje občutijo bolečine v tem predelu med kolesarjenjem v klanec.

Drug izredno pomembni vidik v smislu gibljivosti pa je simetričnost v nasprotno-smerni gibljivosti sklepov. Namreč, če je določen sklep primerno gibljiv v eno smer (npr. izteg kolka) in ima hkrati zavrt obseg giba v nasprotni smeri (upogib kolka), lahko ponovno pride do že prej omenjenih prilagoditvenih mehanizmov, ki lahko vodijo v preobremenitve mišično-skeletnega sistema ter zmanjšanje gibalne učinkovitosti in udobja. Zato je potrebno primerno gibljivost vzdrževati v vseh ravninah in ne zgolj v smereh in amplitudah, katere se pojavljajo med samim kolesarjenjem.